Naza
Podprite nas Oglejte si

Jezik · 46 jezikov

Nastavitve dostopnosti

Velikost besedila
Barve
Gibanje

Shranjeno le v tej napravi. Nič se nam ne pošlje.

Jezik · 46 jezikov

@nazadocumentary

Domov / Razkrinkana NAZA

Razkrinkana NAZA

Analiza naše ekipe, oktober 2026

NAZA, film Yuvala Abrahama in Rachel Szor iz leta 2026, objavljen v sodelovanju s časnikom The Guardian, se predstavlja kot dokumentarec. V resnici želi prepričati gledalca. Jezik, intervjuji in montaža ga prizor za prizorom vodijo k vnaprej določenemu sklepu: da Izrael izvaja genocid.

Na tej strani najprej pokažemo, kaj angleški podnapisi spremenijo v besedah vojakov; nato, kaj so odgovorile Izraelske obrambne sile (IDF) ter kaj so ugotovili novinarji, kritiki in častniki; nazadnje pa predstavimo svojo analizo več kot štiridesetih prizorov. Pri vsakem poimenujemo uporabljeno tehniko vplivanja z izrazjem nevrolingvističnega programiranja (NLP). Navedki iz filma so prevedeni iz hebrejščine.

Kaj spremenijo podnapisi

Večina gledalcev filma NAZA ne govori hebrejsko. Kaj so povedali vojaki, vedo le iz angleških podnapisov. Ti na več mestih povedo več kot vojak: dodajo besedo, izpustijo zadržek ali pa nejasno pripombo spremenijo v odločno trditev. Razlaga tu ni potrebna. Če izrečeno primerjamo z napisanim na zaslonu, se besede ne ujemajo.

  1. Izrečeno v hebrejščini
    »Občutek je, da je to treba storiti.«
    Angleški podnapis
    The sense in Israeli society is that that’s what we should do.

    Vojak govori o občutku in ničemer več. Podnapis ta občutek pripiše celotni izraelski družbi, gledalec v tujini pa dobi vtis, da si tega želi ves narod.

    Ugotovitev naše ekipe ob ogledu filma

  2. Izrečeno v hebrejščini
    »Ahmed in vsa njegova družina.«
    Angleški podnapis
    Ahmed and his family will die.

    Vojak pokaže na stanovanje na zaslonu in pove, kdo tam živi. Podnapis doda, da bodo umrli.

    The Times of Israel

  3. Izrečeno v hebrejščini
    »Odobritev je bila za, recimo, 500 za eno samo osebo.«
    Angleški podnapis
    There was approval once to kill 500 for one human target.

    Vojak se izrazi zadržano in nikoli ne reče »ubiti«. Podnapis zadržek izpusti in doda ubijanje. Prav to trditev je film vključil v napovednik.

    The Times of Israel

Gledalec, ki ne govori hebrejsko, tega ne more opaziti. Najostrejše izjave v filmu dosežejo občinstvo v tujini z besedami, ki jih vojaki niso izrekli.

Kaj so sporočile Izraelske obrambne sile

Izraelske obrambne sile (IDF) so se na film odzvale večkrat: najprej ob premieri v Benetkah, nato glede trditve iz napovednika in nazadnje v deset strani dolgem pisnem odgovoru. Ustvarjalci filma pred objavo svojih obtožb niso predložili IDF in ji na njeno prošnjo niso posredovali izvoda filma. Izjave so navedene v objavljeni obliki.

  1. IDF odločno zavrača obtožbe v tem filmu. Film se opira na anonimna pričevanja posameznikov, katerih identitete ni mogoče preveriti. Prav tako ni mogoče preveriti, ali so sploh služili v IDF, v kakšni vlogi so služili in ali so bili vpleteni v zadeve, na katere se nanašajo obtožbe.

    Tiskovna služba Izraelskih obrambnih sil X · Israel Defense Forces

  2. To je popolnoma neresnično. IDF ni nikoli načrtovala, odobrila ali izvedla napada v Gazi, pri katerem bi pričakovali smrt 500 civilistov ali števila, ki bi se temu približalo. Prav tako med vojno ni bila podana nobena verodostojna trditev, da bi napad IDF povzročil približno toliko smrtnih žrtev. Ustvarjalci filma te trditve nikakor niso mogli preveriti, zanjo ni nobenih stvarnih dokazov, pa so jo kljub temu objavili.

    Tiskovna služba Izraelskih obrambnih sil o trditvi glede 500 civilistov X · Israel Defense Forces

  3. Trditve v promocijskem gradivu so netočne; nekatere so predstavljene izkrivljeno in zavajajoče, brez povezave z dejanskim stanjem na terenu. Da bi omogočili vsebinsko, strokovno razpravo, oprto na dejstva in ne na zavajajoče prikaze, ustvarjalce filma vabim, naj predstavnikom IDF omogočijo ogled celotnega filma, da bomo lahko vsako obtožbo obravnavali glede na njeno vsebino.

    Brigadni general Effie Defrin, tiskovni predstavnik IDF Jewish News

  4. V navedenih odlomkih so trditve o državni in vojaški strategiji, o kateri vojaki na nižjih položajih očitno ne morejo imeti neposrednega vedenja. Odločitve o izbiri in odobritvi napadov v IDF sprejemajo izključno ljudje, v skladu s smernicami IDF, in ne umetna inteligenca.

    Tiskovna služba Izraelskih obrambnih sil Ynet

  5. Glede na doslej objavljeno to ni film, ki bi kritično obravnaval IDF, niti ne poskus ugotoviti resnico. Temelji na krvnih obtožbah, namernem izkrivljanju resničnosti ter hudih, lažnih obtožbah zoper vojake in poveljnike IDF.

    Generalpodpolkovnik Eyal Zamir, načelnik generalštaba IDF Al-Monitor

  6. Film »NAZA« podaja izkrivljeno, zavajajočo in neiskreno sliko postopka načrtovanja ciljev in izvajanja napadov IDF. Pripoved filma temelji na precejšnjih stvarnih napakah, ki izvirajo iz napačnega in manipulativnega prikaza resničnosti.

    Tiskovna služba Izraelskih obrambnih sil, pisni odgovor IDF Spokesperson's Unit

Pisni odgovor izraelske vojske, trditev za trditvijo

Izraelske obrambne sile (IDF) so 1. oktobra 2026 objavile odgovor na desetih straneh. V njem pravijo, da film temelji na pričevanjih anonimnih posameznikov, ki večinoma opisujejo izkušnje iz omejene začetne faze postopka z več nadaljnjimi fazami. Film po njihovih navedbah izpušča okoliščine, nujne za razumevanje vojne, popačeno sliko pa še poglablja z manipulativno montažo in namigi na zgodovinska grozodejstva.

Odgovor se začne pri naslovu. NAZA je hebrejska kratica za nezek agavi, postransko škodo, strokovni izraz, ki ga uporabljajo vse vojske, zavezane spoštovanju prava. »Paradoksalno je, da film izjemen trud in natančnost, ki ju IDF namenja ocenjevanju takšne škode pri napadih, prikazuje kot dokaz brezbrižnosti do življenj civilistov. V resnici je ocena pričakovane škode civilistom pri napadih zahteva mednarodnega prava.« Poveljniki na podlagi te ocene odločijo, ali je napad zakonit, ali so potrebni dodatni previdnostni ukrepi, sprememba načrta ali odpoved napada.

IDF Spokesperson's Unit

Tri pomanjkljivosti pri nastajanju filma

  1. 01
    Priče govorijo o stvareh, ki jih ne poznajo

    Sogovorniki so predstavljeni kot pripadniki obveščevalnih služb. Njihova pričevanja se nanašajo na začetne faze obveščevalnega dela, ne pa na načrtovanje in odobritev napadov, za kar so pristojne operativne enote. Predhodna ocena števila civilistov v bližini cilja ni končna ocena, na podlagi katere je bil napad izveden: izbira določenega dela cilja, sprememba orožja ali časa napada ter evakuacija po opozorilih lahko to število močno spremenijo. Napade pregledujejo strokovno neodvisni pravni svetovalci, poveljniki pa so med vojno zaradi pričakovane škode civilistom napade omejili, spremenili, vrnili v ponovno presojo ali zavrnili.

  2. 02
    Brez preverjanja

    Film razen anonimnih pričevanj ne navaja nobenih navodil, zapisov ali drugih dokazov, ki bi trditve potrjevali. Noben domnevni napad ni opredeljen s ciljem, datumom, krajem ali številom žrtev, zato ga gledalci ne morejo preveriti. V nasprotju z uveljavljeno novinarsko prakso ustvarjalci filma svojih trditev pred objavo niso poslali IDF v odgovor.

  3. 03
    Izpuščene okoliščine

    Film posveča malo pozornosti pokolu 7. oktobra, ki pojasnjuje grožnjo Hamasa in razlog, da je Izrael začel vojno; temu, da je Hamas svoje teroriste, orožje in infrastrukturo nameščal v bolnišnicah, objektih OZN, šolah in mošejah ter pod njimi, njegovi teroristi pa so se bojevali v civilnih oblačilih; ter ukrepom za zaščito civilistov: odpovedanim napadom, oddelku za zmanjševanje škode civilistom, ki je izdajal opozorila in spremljal prisotnost civilistov, neodvisnim pravnim svetovalcem ter več kot 3.9 milijona metričnim tonam hrane, pripeljane v Gazo od oktobra 2023.

Trditve filma in odgovori IDF

  1. Film
    Odobreno je bilo, da v enem napadu umre 500 civilistov.
    IDF
    IDF v Gazi nikoli niso načrtovale, odobrile ali izvedle napada, pri katerem bi pričakovale smrt 500 civilistov ali števila, ki bi se temu približalo. Prav tako nihče ni resno trdil, da je kateri koli napad povzročil približno toliko smrti. Ustvarjalci filma so trditev vključili v napovednik, čeprav je niso mogli preveriti.
  2. Film
    Teroriste nižjega ranga je bilo mogoče napasti ob pričakovanih največ 20 civilnih žrtvah, višje poveljnike pa ob 200.
    IDF
    Trditev zamenjuje prag za odobritev z dovoljenjem za napad, podatkovno zbirko pa s seznamom ciljev. Prag določa le, kdo sme odobriti napad; ne pomeni dovoljenega števila smrtnih žrtev, vsak poveljnik pa mora še vedno presoditi sorazmernost posameznega napada. Zahteva po odobritvi na višji ravni pri določenem številu pričakovanih žrtev je v zahodnih vojskah običajna. Prag 200 ni nikoli obstajal.
  3. Film
    Lavender je seznam ljudi, ki jih je treba ubiti.
    IDF
    Lavender je podatkovna zbirka, ki povezuje obveščevalne vire, da so podatki o teroristih ažurni. Če je oseba vključena vanjo, to še ne pomeni, da je cilj, še manj pa, da je napad nanjo odobren.
  4. Film
    Ocena NAZA ne razlikuje med odraslimi in otroki.
    IDF
    To zahteva mednarodno humanitarno pravo: civilist je civilist ne glede na starost in življenje nobenega civilista ni vredno manj. Poveljniki so med vojno zaradi prisotnosti civilistov, zlasti otrok, napade odpovedovali, prelagali ali načrtovali znova.
  5. Film
    Smrti civilistov po napadih niso nikoli preverjali.
    IDF
    Več enot IDF pregleduje izide napadov, vključno s poročili o škodi civilistom. Sogovorniki v filmu niso pripadali tem enotam. Ti pregledi so privedli do analiz več sto incidentov, generalni vojaški pravobranilec pa odloča o kazenskih preiskavah.
  6. Film
    Umetna inteligenca je ustvarila več deset tisoč ciljev, ki so jih nato napadli.
    IDF
    Umetna inteligenca ne odloča, ali je predmet ali oseba cilj, niti o tem, ali bo cilj napaden. Cilje po določenih postopkih določijo analitiki; odobri jih pooblaščeni obveščevalni častnik; širši postopek načrtovanja pa se konča z odločitvijo operativnega poveljnika v skladu z mednarodnim pravom. Podatkovna orodja analitikom zgolj pomagajo povezovati že zbrane podatke.
  7. Film
    Vojaki so streljali na civiliste v bližini krajev razdeljevanja pomoči.
    IDF
    Navodila IDF prepovedujejo napade na civiliste. Pravila uporabe sile so v bližini teh krajev dovoljevala streljanje le na oborožene teroriste in osumljence, ki so pomenili neposredno grožnjo. Kraji razdeljevanja so delovali na vojnem območju, kjer so se teroristi namerno pomešali med množico. Po tragičnih incidentih so opravili analize dogodkov, uredili dostopne poti ter dodali oznake in ovire, izjemne primere pa predali generalštabnemu mehanizmu za ugotavljanje dejstev.
  8. Film
    Stavbe so bombardirali »po algoritmu«, čeprav je v njih ostala četrtina prebivalcev, ker so bili opozorjeni.
    IDF
    O napadu ni nikoli odločil algoritem. Načrtovanje napada se začne z vojaškim ciljem; če ga ni, se napad ne načrtuje, ne glede na število civilistov. Opozorilo nikoli ne dovoljuje prezreti civilistov, ki ostanejo. Kjer je Hamas skupine stavb spremenil v bojne komplekse, je bilo treba vsako stavbo še vedno posebej določiti za cilj in zanjo presoditi sorazmernost napada.
  9. Film
    V IDF se je razširilo prepričanje, da v Gazi ni civilistov, ki ne bi bili vpleteni v spopade.
    IDF
    Razlikovanje med borci in civilisti je zapisano v vseh navodilih IDF za določanje ciljev. Občutek enega sogovornika ne predstavlja IDF, njihovih poveljnikov ali ukazov, prav tako ne opozoril, skrbnega načrtovanja in odpovedanih napadov, s katerimi se to razlikovanje uresničuje v praksi.
  10. Film
    Sogovornika so vprašali, ali gre za genocid, in odgovoril je pritrdilno.
    IDF
    Obtožba je nezaslišana in neutemeljena. Spraševati ljudi, ki niso strokovnjaki in niso sodelovali pri poveljniških odločitvah, za osebno mnenje o pravnem pojmu je manipulativno in nepomembno. Genocid zahteva poseben namen uničiti skupino, tak namen pa ni nikoli obstajal. Cilja vojne sta bila razgraditi Hamas in pripeljati talce domov; IDF so izdajale opozorila, odpovedovale napade in omogočale dostavo pomoči, da bi zaščitile prav tisto prebivalstvo, za katero film trdi, da so ga hotele uničiti.

»Tragične posledice vojne ne upravičujejo izkrivljanja dejstev. Resna razprava o škodi civilistom zahteva resen prikaz tega, kako so bile odločitve dejansko sprejete. Prav tega film ne ponudi.«

Kaj so ugotovili kritiki

Novinarji, kritiki, častniki in pravni strokovnjaki v Izraelu in tujini so preučili film ter objavili svoje ugotovitve. Nekatere najostrejše kritike so napisali avtorji, ki nasprotujejo izraelski vladi in so kritizirali ravnanje vojske med vojno. Njihove besede navajamo po objavljenih besedilih, po potrebi v prevodu, s povezavo do vsakega izvirnika.

Ničesar ni mogoče preveriti

Film svojo tezo opira na anonimna pričevanja. Ne navede imen, enot, datumov, krajev ali napadov, zato njegovih trditev ni mogoče ne potrditi ne ovreči.

Kot novinar mislim, da tega ne bi objavil. Za izjemno hude stvari, ki jih opisujejo, namreč ne predložite nobenih dokazov. Ne poznamo njihovih imen in enot, da bi lahko vedeli, ali so res imeli dostop do informacij, o katerih govorijo.

Raviv Drucker, preiskovalni novinar Kanala 13, v pogovoru z Yuvalom Abrahamom Jewish News

Nobena od trditev ni potrjena z drugimi dokazi. Ker ni datumov, imen ali številnih konkretnih podrobnosti razen tega, česar se spominjajo sogovorniki, imajo kritiki žal priložnost za ugovore.

Gal Beckerman, višji urednik The Atlantic

Ustvarjalci filma tistemu, na katerega se obtožbe nanašajo – v tem primeru Izraelskim obrambnim silam – pred objavo niso dali možnosti za odgovor, čeprav je to ustaljena praksa.

Emanuel Fabian in Nurit Yohanan, dopisnika za vojaške in arabske zadeve The Times of Israel

Prav v tem je novinarski problem filma. Njegova teza temelji izključno na anonimnih izjavah.

Richard C. Schneider, nekdanji vodja dopisništva ARD v Tel Avivu Neue Zürcher Zeitung

V filmu NAZA ni odgovora niti na eno od petih temeljnih novinarskih vprašanj.

Baruch Kra, preiskovalni novinar Walla! News

Javno sojenje v najboljši protidemokratični tradiciji (mussolinijevski, stalinistični – izberite sami). Tožilci: skriti obrazi. Predstavitev primera: montaža odlomkov iz izjav. Zagovorniki: jih ni. Tretje osebe: jih ni. Predsedujoči sodnik: množica na sojenju. Razsodba (samodejna): kriv.

zgodovinar Michele Sarfatti, ki ga navaja Pierluigi Battista Il Foglio

Besede, položene pričam v usta

Edini »da«, s katerim sogovornik pred kamero pritrdi trditvi o genocidu, je odgovor na vprašanje, ki ga je postavil izpraševalec.

Upoštevajte, da sogovornik tega ne pove sam od sebe, temveč oceni pritrdi šele potem, ko mu Abraham z vprašanjem položi besedo v usta. Z novinarskega vidika je to sugestivno vprašanje.

Tim Caspar Boehme, urednik za kulturo taz

Uporabi jo samo eden od sogovornikov, pa še ta šele na pobudo enega od ustvarjalcev filma, Yuvala Abrahama. V teh pogovorih pa nisem slišal ničesar o nameri, pravzaprav niti o sovraštvu ali želji po ubijanju.

Gal Beckerman, višji urednik The Atlantic

Enega od 24 anonimnih vojakov in rezervistov, ki so privolili v pogovor pred kamero, vprašajo, ali meni, da Izrael izvaja genocid, in odgovori »da«. Kaj je na isto vprašanje odgovorilo preostalih približno 20 sogovornikov? Ni pomembno.

Yishai Kitchels, filmski kritik Israel Hayom

Kaj številke v resnici pomenijo

Častniki, ki so delali v tem sistemu, pojasnjujejo, da številka NAZA določa, kdo mora odobriti napad in kaj je treba storiti za zmanjšanje škode. Ne pomeni dovoljenja za uboj toliko ljudi.

NAZA 20 ni bila odobritev uboja 20 ljudi. Bila je oznaka, ki je predlagani napad usmerila v ustrezen postopek pregleda in odobritve.

podpolkovnik v rezervi Yair Miron, vojaška obveščevalna služba yairmiron.com

Ko se v postopku odobritve pojavijo besede »NAZA 500 – kolateralna škoda, ocenjena na 500«, to pomeni, da je treba ukrepati za zmanjšanje kolateralne škode.

podpolkovnica v rezervi Sarit Zehavi, soustanoviteljica enote Izraelskih obrambnih sil za opozarjanje civilistov The Times of Israel

To, da zabeležimo kolateralno škodo, še ne pomeni, da bomo samodejno napadli. Nasprotno: tveganja želimo prepoznati, da lahko razmislimo, kako jih preprečiti ali zmanjšati.

podpolkovnica v rezervi Sarit Zehavi, soustanoviteljica enote Izraelskih obrambnih sil za opozarjanje civilistov JNS

Odgovoren sem bil za načrtovanje in izvedbo na tisoče napadov. S tako številko se nisem nikoli srečal, niti s približno tako visoko. Z vso gotovostjo lahko rečem: takšna operacija ni bila odobrena.

polkovnik v rezervi, pilot lovskega letala in nekdanji poveljnik letalskega oporišča Ramat David, o trditvi glede številke 500 Jüdische Allgemeine

Kritika, ki sem jo vedno znova slišal od znotraj, ni bila, da letalstvo preveč hiti z napadi. Bila je, da je preveč previdno.

Avi Lewis, rezervist v direktoratu letalstva za načrtovanje in operacije The Times of Israel

Če bi se res dogajalo vse to brezobzirno pobijanje, zakaj se ne kaže v številkah iz same Gaze?

Kyle Smith, filmski kritik in kolumnist The Wall Street Journal

Kaj film izpusti

Napad 7. oktobra, talci, Hamasovi teroristi, ki se bojujejo iz domov, bolnišnic in predorov, pa tudi opozorila in odpovedani napadi – vse to v filmu večinoma manjka.

Tisto, kar je vojno pripeljalo v Gazo – Hamasov pokol in zajetje talcev 7. oktobra 2023 – večinoma ostaja zunaj kadra.

Omer Shem Tov, ki ga je Hamas 505 dni zadrževal kot talca The Wall Street Journal

Če bi me ubila izraelska bomba, bi Hamas zmagal dvakrat: jaz bi bil mrtev, odgovoren pa bi bil Izrael.

Omer Shem Tov, ki ga je Hamas 505 dni zadrževal kot talca The Wall Street Journal

Obstajajo obsežni in prepričljivi dokazi, da Hamas uporablja civiliste kot živi ščit.

Raviv Drucker, preiskovalni novinar Haaretz

Film se komaj dotakne Hamasovega asimetričnega vojskovanja, njegovega obsežnega sistema predorov in uporabe gosto poseljenih območij za vojaško infrastrukturo. Prav tako ne pove, da so tudi po mednarodnem humanitarnem pravu civilne žrtve pod zelo natančno določenimi pogoji dopustne.

Richard C. Schneider, nekdanji vodja dopisništva ARD v Tel Avivu Neue Zürcher Zeitung

Eno dejstvo je še posebej težko uskladiti s podobo vojske, ki ji ni mar za življenja civilistov: Izrael je prebivalce Gaze večkrat opozoril pred večjimi operacijami in napadi.

Arie Blitz Washington Examiner

Računajo, kolikšna bo kolateralna škoda, če izvedejo napad, kar zahteva zakon, in za njeno omejitev sprejemajo več previdnostnih ukrepov kot kdorkoli doslej v zgodovini.

John Spencer, strokovnjak za urbano vojskovanje Breitbart

Brez neodvisnega preverjanja

The Guardian je objavil preiskave, na katerih temelji film, in film tudi produciral. Režiser je povedal, da ni preveril vseh primerov.

Ni imena, ni čina, ni enote, ni datuma. The Guardian je objavil preiskave, na katerih temelji film, ga produciral, eden od njegovih novinarjev pa je pomagal pri montaži.

preživeli holokavsta in 28 javnih osebnosti v odprtem pismu Alliance

Ko ga je izraelski preiskovalni novinar Raviv Drucker v intervjuju vprašal, ali je skušal potrditi trditve anonimnih Izraelcev, je Abraham priznal, da ni preveril vseh primerov domnevnih množičnih smrti civilistov.

Adam Levick, sourednik CAMERA UK JNS

V trenutku, ko posnamete film o tem, kako je vojska skušala določiti razmerje med teroristi in civilnimi žrtvami, ste že povsem ovrgli trditev o genocidu.

Yossi Klein Halevi, inštitut Shalom Hartman Il Foglio

Kolateralna škoda po definiciji pomeni škodo ljudem, ki niso bili tarča. Genocid zahteva nasprotno: posebno namero uničiti neko ljudstvo. Film ne more trditi obojega hkrati.

Avi Lewis, rezervist v direktoratu letalstva za načrtovanje in operacije The Times of Israel

Odmev besede »nacist«

Kritiki različnih nazorov so opazili, da je bil za naslov izbran hebrejski izraz namesto angleškega, in opozorili na to, kako zveni.

Komur koli drugemu, ki naleti na to besedo, se lahko zazdi kot sprevržen skovankasti spoj besed Gaza in nacist ali pa misli vsaj usmeri proti plinskim celicam. Meni se to ne zdi naključno.

Gal Beckerman, višji urednik The Atlantic

Njihova jezikovna odločitev za kratico, ki je tako blizu besedi »nacist«, namesto običajnega angleškega izraza ni bila naključna.

Adam Levick, sourednik CAMERA UK JNS

Na kratko

  1. Pred ogledom

    Zaprte projekcije za majhno, izbrano občinstvo in obsežno poročanje o filmu, ki ga še nihče ni mogel videti, so ustvarili informacijsko praznino. Gledalci so jo zapolnili s svojimi strahovi, poročanje pa je že vnaprej oblikovalo njihova pričakovanja.

  2. V filmu

    Vsak prizor uporabi sredstvo vplivanja: hipnotični jezik, izpuščen kontekst, preokvirjanje, sugestivna vprašanja, vizualna in zvočna sidra, stisnjeno časovnico ter vsajeno primerjavo s holokavstom. Najpogostejši je oster rez od vojakov, ki opisujejo bombardiranje Gaze, k osvetljenim balkonom in dnevnim sobam v Tel Avivu.

  3. Spraševalec

    Yuval Abraham, ki je tudi sorežiser, ne sprašuje nevtralno. Vojaka prekinja, mu poda pisalo in papir, vztraja pri sugestivnih opredelitvah (»Je dojenček NAZA 1?«), številke postavlja v nov okvir (»500 je manjše mesto v Izraelu«) in krivdo pripne njegovi identiteti (»Pri tem si že sodeloval«).

  4. Okvir holokavsta

    Proti koncu filma se simboli holokavsta (spominska sirena, poklon Claudu Lanzmannu, lokomotiva, železniške proge, dim) povežejo z današnjo Gazo. Judovsko državo film skozi njen lastni spomin prikaže kot izvajalko holokavsta.

  5. Dokazi

    Govorice so predstavljene kot dejstva: vojak, ki opisuje pse, ki jedo trupla, pove, da tega ni videl. Množična grobišča so opisana z besedami, brez posnetkov. Žensk, otrok in starejših v kadrih skoraj ni. Opis, da so trupla pod ostrostrelskim ognjem z velike razdalje padala »eno na drugo«, ni skladen z balistiko ali človeškim vedenjem.

Pred predvajanjem

Če nam to skrivajo, mora biti čista resnica, za katero se oblast boji, da jo bomo videli.

Posredno sporočilo, ki ga omejen dostop zasadi v misli občinstva

Način izida je vplival na občinstvo še pred prvim kadrom. Majhna zaprta predvajanja in obsežno poročanje o filmu, ki si ga javnost še ni mogla ogledati, so vzbudili radovednost, občutek dostopa do skrivnega znanja in utrdili javno predstavo o filmu.

Film, ki ga ni bilo mogoče videti

NAZA so predvajali majhnim skupinam, medtem ko so intervjuji, televizijski prispevki in članki razpravljali o filmu, ki si ga javnost še ni mogla ogledati.

Pridih skrivnostnosti
Udeleženci predvajanj postanejo izbrana skupina s prvim dostopom. Vsi drugi poslušajo o filmu in čakajo. Čakanje pušča praznino, v katero projicirajo najhujše, kar si lahko zamislijo. Vsaka številka in vsaka obtožba se napihneta, še preden je kdo videl en sam kader.
Naslov
Film nosi naslov NAZA, hebrejsko vojaško kratico za nezek agavi, kolateralno škodo, namesto angleškega izraza. Kratica zveni tudi kot arabsko ime.

Učinek informacijske praznine

Mediji veliko govorijo o filmu, ki si ga še ni mogoče ogledati.

Potreba po razjasnitvi
Negotovost je težko prenašati. Ko se o filmu govori, ogled pa še ni mogoč, nastane informacijska praznina.
Projekcija strahov
Praznine ne zapolnijo dejstva, temveč bojazni. Domišljija usmeri obtožbo, še preden je kdo videl en sam kader.

Prepovedani sad in umetno pomanjkanje

Dostop ostaja omejen, medtem ko zanimanje narašča.

Omejen dostop kot dokaz
Ko je dostop omejen, se uveljavi namig, da mora biti skrito resnično. Gledalci v dvorani se počutijo moralno in intelektualno nad množico. Če bi podvomili o filmu, bi tvegali svoj položaj v skupini razsvetljenih.
Omejena izdaja
Postopno objavljanje, podobno omejeni izdaji modne kolekcije, povečuje povpraševanje. Vsako poročilo o »filmu, ki dviga prah, a ga še ne predvajajo« prinaša brezplačno pozornost, ki je z denarjem ne bi bilo mogoče kupiti.
Vnaprejšnje oblikovanje javne predstave
Ko film končno doseže širše občinstvo, so gledalci že pripravljeni iskati tisto, o čemer so jim govorile novice, namesto da bi to preverili.

Uvodni kader

Če dam intervju in pokažem obraz, me bo Izrael zaprl, ker sem jih razkril.

Vojak na strehi v prvem pričevanju v filmu

Film se v prvih minutah predstavi kot dokumentarec, uporabi znano podobo izraelskih obveščevalcev, z rezom v temo prekine gledalčeva pričakovanja in državo Izrael prikaže kot preganjalko.

Okvir verodostojnosti

Film se začne z izjavo, da gre za dokumentarec in da so obrazi zamegljeni zaradi zaščite identitete. Nato preide na star črno-bel film o izraelskem obveščevalnem korpusu.

Vnaprejšnje uokvirjanje
Še pred vsebino gledalec izve, da sledijo dokumentirana dejstva, tako nevarna, da se ljudje, ki jih razkrivajo, bojijo za življenje. Tak okvir vnaprej utiša notranjega kritika: dokumentarec gledalec sprejme kot dejstvo, ne kot skrbno oblikovano politično sporočilo.

Učinek skrivnega razkritja

Nostalgični arhivski posnetki uniformiranih učencev, ki se učijo arabsko slovnico (»arabski glagol«), nato oster rez na vojaka, ki se izpoveduje v temi.

Sledenje znani podobi
Zahodni gledalci poznajo podobo prefinjenega izraelskega obveščevalnega aparata iz serij, kot sta Fauda in Tehran. Film se najprej ujame s to znano, skoraj nedolžno podobo, nato pa gledalca od nje odpelje.
Vzročna povezava za tuje občinstvo
Učiteljeva beseda »glagol« postane oporna točka, ki jo montaža poveže z digitalnim sistemom za izračunavanje smrti. Izraelski jezik in izobraževanje sta prikazana kot temelj hladnega sistema uničevanja.
Prekinitev vzorca
Rez iz svetle učilnice v popolno temo gledalca v hipu prestavi iz zgodovinske učne ure v zarotniški triler in ga pripravi, da bo nadaljevanje sprejel kot razkritje skrivnosti.

Strah pred državo

Na strehi spraševalec reče: »Ti vidiš mesto, mesto pa tebe ne.« Kamera gleda navzdol na Tel Aviv.

Država v vlogi sovražnika
Izrael je prikazan kot oblast, ki preganja ljudi, ki spregovorijo, ne pa kot demokracija, ki tako kot vsaka država varuje svoje skrivnosti.
Metafora velikega brata
Nejasen, hipnotičen stavek ustvari odmik in zlovešč občutek moči. Tel Aviv postane slepo, brezbrižno mesto pod ljudmi, ki odločajo o življenju in smrti.

Intervju na strehi

Ne rečejo, da bo umrlo petnajst ljudi. Rečejo NAZA 15.

Vojak, ki opisuje sistem za določanje tarč

Spraševalec prevzame nadzor nad pogovorom, risanje spremeni v sredstvo za usmerjanje pozornosti in vojaka vodi od tehničnega izraza do besede z največjo čustveno težo: dojenček.

Svinčnik in papir

Vojak začne abstraktno opisovati vmesnik za določanje tarč. Spraševalec ga prekine: »Nariši za trenutek, nam bo lažje,« in mu poda papir ter svinčnik.

Prevzem pobude
Spraševalec z odločnimi gibi rok sledi vojakovemu ritmu, hkrati pa utrjuje svojo avtoriteto. On vodi pogovor.
Oženje pozornosti
Majhna naloga, ki zahteva gibanje rok, vojaka in gledalca usmeri v eno samo ozko sliko. Kdor sprejme eno navodilo, lažje sprejme naslednje. Tu je navodilo, naj informacije sprejme brez preverjanja.
Posamostaljenje in ponavljanje
»NAZA 20, NAZA 20, NAZA 20 je nenadoma postal merilo« učinkuje kot mantra. Vojaški izraz, katerega namen je v zahodnih vojskah omejevati in meriti škodo civilistom, je predstavljen kot sredstvo razčlovečenja.

Učinek besede »dojenček«

V kratkem, napetem pogovoru spraševalec vztraja pri opredelitvi dojenčkov.

Spraševalec
Ali NAZA razlikuje med, recimo, otroki in dojenčki?
Vojak
Ne! Ne razlikuje!
Spraševalec
Dojenček je NAZA 1?
Vojak
Ja!
Neposredna sugestija
Spraševalec uporabi eno najbolj čustveno nabitih besed v katerem koli jeziku in vojaka pripelje do potrditve enačbe: Izraelske obrambne sile v računalniškem programu dojenčke štejejo kot številke. Naslednji korak, primerjavo z nacisti, ki so Jude zreducirali na številke, prepusti gledalcu.
Izpuščanje konteksta
Hitra izmenjava izpusti tisto, kar bi gledalec potreboval za presojo. Sistem v resnici šteje življenja civilistov, da bi omejeval poveljnike: da bi dosegli vojaški cilj in se, kjer je mogoče, izognili škodi nedolžnim.

500 za eno osebo in majhno mesto

Vojak reče: »Za eno samo osebo so odobrili, mislim, 500,« s čimer misli odobritev smrti 500 civilistov pri napadu na enega človeka. Spraševalec odgovori: »500 je majhno mesto v državi Izrael.«

Preprosto izpuščanje
Kdaj, kje in kdo je bil ta človek? Glavni terorist, kot sta Sinwar ali Mohammed Deif, v podzemnem kompleksu? Kakšno škodo so s tem preprečili? Nič od tega ni povedano.
Preoblikovanje pomena številke
Spraševalec številko prenese z napada v Gazi na izbris izraelske skupnosti, da bi pri izraelskem gledalcu vzbudil pretresenost in poistovetenje.

»Kot računalniška igra«

Vojak reče: »Kot računalniška igra je ... ker se vse dogaja na daljavo.«

Kompleksna enakovrednost
Dve različni stvari sta izenačeni: sistem na daljavo je enak igri, zato je vsak vojak moralno brezbrižen. Film izpusti dejstvo, da je delovanje na daljavo operativna nujnost v vsaki sodobni vojski in samo po sebi ne dokazuje ničesar.

Okna Tel Aviva

No, saj si pri tem že sodeloval.

Spraševalec, ki vojaku pripiše krivdo

Tu se prvič pojavi značilni prijem filma: oster rez od bombardiranja Gaze k osvetljenim oknom v Tel Avivu. Prizor se skozi film ponavlja, vsakdanje življenje Izraelcev pa prikazuje kot dokaz brezbrižnosti.

Gaza v zvoku, Tel Aviv na zaslonu

Vojak opisuje bombardiranje »cele soseske« na širokem območju. Sledijo tišina, dramatična glasba in pogled kamere v telavivska stanovanja: moški z daljincem, ljudje na kavču.

Spreminjanje podmodalnosti
Misli se od širokih, oddaljenih, brezbarvnih podob Gaze premaknejo k bližnjim, intimnim, barvitim podobam telavivskih dnevnih sob.
Združevanje vtisov
Medtem ko besede opisujejo razstrelitev stavbe, oči vidijo osvetljeno stavbo v Tel Avivu. Izraelski gledalec začuti nevarnost v lastni dnevni sobi; tuji gledalec dobi vtis, da Izraelci živijo mirno in udobno, medtem ko v njihovi bližini izginjajo soseske.

Past identitete

Vojak se skuša od dejanj oddaljiti: »Na neki točki nisem več mogel … Pri tem ne morem sodelovati.«

Spraševalec
No, saj si sodeloval.
Vojak
Kaj?
Spraševalec
No, saj si pri tem že sodeloval.
Krivda na ravni identitete
Spraševalec ne reče »storil si nekaj narobe« (vedenje), temveč mu sporoča »to si zdaj ti« (identiteta), najglobljo raven spremembe. Da bi si olajšal občutek krivde, vojak nato podaja vse skrajnejša pričevanja. Nov rez na telavivske balkone utrdi povezavo.

Kosilo na ulici Ibn Gabirol

Vojak pove, da je med napadi odšel jest na ulico Ibn Gabirol ali se dobil s prijatelji.

Neizrečena enačba
Odmor za obrok je običajen na vsakem delovnem mestu, tudi v vojski. Montaža gledalca pripelje do sklepa, ki ga nikoli ne izreče: kdor lahko poje hamburger in se vrne k načrtovanju napada, je psihopat.
Izpuščen kontekst
Gre za nabornike, ki delajo dolge izmene v zapletenem operativnem sistemu. Ohranjanje rutine je nujen način spoprijemanja s pritiskom.

Talci, balkoni in elite

Po pričevanju o ulici Ibn Gabirol film preide na napis »Vsi vas čakamo« s simbolom talcev, nato na proteste v Tel Avivu (»Pripeljite jih domov zdaj«) in na ljudi, ki plešejo na balkonu. Vojak govori o »družbenih elitah« in pravi: »Predstavijo ti to kot nekaj zelo prestižnega.«

Razdvojen vtis
V istem mestu živijo »brezbrižni« vojaki, ki jedo na ulici Ibn Gabirol, in množice, ki žalujejo za talci. Sopostavitev potiho opravičuje trganje plakatov s talci in utrjuje obtožbo vojnih zločinov.
Trk čustvenih povezav
Hrup protesta vzbudi čustva; takoj zatem sledijo plesalci na balkonu. Trk dveh močnih vtisov povzroči odpor: Izraelci jokajo za svojimi talci, hkrati pa plešejo in obedujejo, medtem ko njihova vojska uničuje Gazo. Družba, ki živi v senci travme, je prikazana kot moralno otopela.
Preskok k razredni identiteti
Obed v restavraciji je povezan z »elitami«, »levo sredino« in »visokim družbenoekonomskim položajem«. Vojaško delovanje je prikazano kot izraz sitega, odmaknjenega razreda, kar odmeva staro obrekovanje Judov kot elite, ki obvladuje svet.
Nihče ni imenovan
»Predstavijo ti to«: kdo so »oni«? Izpustitev akterja ustvari vtis nevidne sile, ki manipulira z ljudmi, odprto vprašanje pa gledalca pripravi, da sprejme odgovor, ki ga film ponudi na koncu.

Zgodovina in izbris

Podrli smo rekord. Hišo nam je uspelo zažgati v osmih minutah.

Vojak, ki ga slišimo med posnetkom ženske na tekalni stezi

Film prepleta leto 1948 s sedanjostjo, si izposodi avtoriteto izraelske televizije in pričevanja o požiganju hiš postavi ob prizore mirnega civilnega življenja. Vprašanja so oblikovana tako, da izvabijo odgovore, ki jih film potrebuje.

Zlitje časovnih obdobij

Tel Aviv, ki se leta 1920 dviga iz peska, nato leto 1940 in napis: »Gaza in Tel Aviv sta oddaljena le 60 km … prebivalci Gaze prihajajo iz vasi, ki so bile leta 1948 izkoreninjene.«

Prikrito namigovanje
Montaža vzpostavi povezavo med letom 1920 in današnjim dnem. Sodobni park v Tel Avivu poveže z dogodki leta 1948, gledalca pa napelje k sklepu, da je Tel Aviv zgrajen na ruševinah Gaze.

Traktorji in droni

Kamera se približa osamljeni stari hiši v Tel Avivu, nato preide na črno-bele posnetke traktorja, ki ruši stavbe, in zatem na vojaka, ki pravi, da izraelska vojska v Gazi zravna hiše z zemljo.

Asociativno povezovanje
Zgodovinski traktor in sodobni dron se zlijeta v eno podobo. Današnji boji se povežejo s čustvi, ki jih vzbuja pripoved o letu 1948.

Jezik čiščenja

Vojak uporablja izraze, kot so »zravnati z zemljo«, »delali smo po pasovih«, »čistili smo jih« in »se ti to zdi očiščeno?«.

Sterilno uokvirjanje
Besede o čiščenju govorcu omogočajo odmik od dejanj, poslušalcu pa ga prikazujejo kot pošast. Ukrepanje proti podzemni teroristični infrastrukturi je predstavljeno kot očiščevanje, ki ga gledalec razume kot etnično čiščenje.

Izraelska televizija kot priča

Skozi okno vidimo izraelska televizijska poročila z napisom »367 dni od 7/10«. Dopisnik pravi, da izraelska vojska deluje z namenom »zravnati z zemljo«, da se prebivalci ne bodo imeli kam vrniti.

Opora v avtoriteti
Prav ko bi gledalec utegnil posumiti, da anonimni vojak pretirava, film pri belem dnevu vključi uradni izraelski glas. Namig je jasen: to priznavajo celo izraelski mediji.

Goreče hiše in tekalna steza

V zvoku slišimo, da se je prebivalstvo premaknilo s severa na jug, da so hiše zažigali z oljčnim oljem in blazinami s kavčev ter hvalisanje: »Podrli smo rekord, osem minut.« Na zaslonu za oknom ženska teče na tekalni stezi.

Razcep čutnih vtisov
Oči vidijo mirno, zdravo vsakdanje življenje, ušesa pa slišijo o požiganju. Gledalec si sam ustvari podobe, ki jih film ne pokaže, ženska na tekalni stezi pa postane podoba brezbrižnosti.
Sugestivno vprašanje
Spraševalec vpraša »Kako zažgeš hišo?«, ne pa »Zakaj?« ali »Je bil tam predor ali kakšna nevarnost?« Vprašanje vojaka vabi, naj dejanje predstavi kot veščino, na katero je ponosen. Morda skuša namigniti tudi na sežiganje dokazov ali na vzporednico s krematoriji.

Družine kot barvni kvadratki

Vojak nariše mrežo sosesk z odstotki zasedenosti: »25% zasedenost … zelena, rumena, rdeča, vijolična pri 300%.« »Zeleno« stavbo zadenejo v petih do desetih minutah.

Algoritem kot dovoljenje
Gledalec sprejme predpostavko, ki je film nikoli ne preveri: sistem ni namenjen reševanju življenj, temveč dovoljuje rušenje stavb na ljudi v njih. Družine postanejo barvne tarče na igralni plošči.

»Veliko sreče jim želim«

Niz vprašanj sklene moralno past.

Spraševalec
In kako oni gledajo na to? Ljudem smo rekli, naj se evakuirajo; kdor je ostal, si je sam kriv?
Spraševalec
Kaj pa ljudje, ki se ne morejo evakuirati? Invalidi, ljudje, ki jih je strah …?
Vojak
Veliko sreče jim želim!
Skrita predpostavka in past
Prvo vprašanje vsebuje predpostavko, drugo nastavi čustveno past. Vojakov odgovor, ki mu sledi tišina, postane znamenje krutosti. Opozorila, humanitarni koridorji in logistika evakuacije prebivalstva izginejo ali pa so prikazani kot krinka za zločin.

Trupla in številke

Pozabi na besedo »oborožen«. Ni pomembna. Oborožene moške sem videl enkrat.

Vojak, preden ga spraševalec vpraša, kdo so bili številni mrtvi

V Tel Avivu se dvigajo žerjavi, v Gazi pa štejejo trupla. V tem delu film na novo opredeli, koga šteje za terorista, govori o truplih, prepuščenih psom, in množičnih grobiščih ter vojaka zvede na tehnični člen v verigi.

Tel Aviv gradi, Gaza izginja

Po izračunih obsega uničenja se slika preseli na gradbišča v Tel Avivu: varilci, žerjavi, prometne ceste. V zvočni podlagi se sliši srčni utrip.

Polarnost
Gaza je prah, Tel Aviv raste. Gledalec dobi vtis neizmerne krivice, naraščajoča čustva pa olajšajo sprejetje naslednjega sporočila.

Kdo je terorist

Vojak izjavi: »Mrtev terorist na tem območju je vsakdo, ki ste se ga odločili ubiti … 140 jih je bilo, pa nihče od njih ni nikoli držal orožja.«

Absolutna opredelitev
Film vzpostavi enačbo »terorist je vsakdo, ki je bil ubit«, zato je videti, kot da Izrael vsakega prebivalca Gaze, tudi ženske in otroke, obravnava kot terorista.
Izpuščeni kontekst
Manjkajo opozorila opazovalcev na terenu, poročila o teroristih, ki so nastavljali eksploziv, in o teroristih Hamasa v civilnih oblačilih, ki so usmerjali zasede in se zlili s prebivalstvom. Gledalec vidi le moškega, ki pobira blago, in sklene, da je bilo ubijanje samovoljno.

Trupla in psi

Film pravi, da trupel ne pobirajo in da jih jedo psi.

Vojak
Trupel ne pobirajo … psi jih jedo.
Spraševalec
Si to videl?
Vojak
Nisem mogel gledati … ljudje okoli mene so videli.
Posredno pričevanje, predstavljeno kot dejstvo
Vojak prizna, da tega nikoli ni videl (»Nikoli se nisem usedel in si tega ogledal«). Toda že same besede vzbudijo gnus in dogodek prikažejo kot zverinski. Sporočilo je, da izraelska vojska prebivalce Gaze ubija, nato pa njihova trupla prepušča psom.

»Moja vloga je tehnična«

Na vprašanje, ali je kdaj pomislil, da bi drugim rekel, naj tega ne gledajo, vojak odgovori: »Moja vloga je tehnična. Ne bi smel izražati nobenega načelnega ali moralnega stališča.«

Banalnost zla
Vojak se iz človeka z vestjo spremeni v zobnik. Gledalec sliši klasičen zagovor vojnih zločincev, »Samo ukaze sem izpolnjeval«, vojaki enote pa postanejo roboti namesto ljudi, ki se v vojni za obstanek soočajo s težkimi dilemami.

Vse višje stavbe, vse več trupel

Kamera sledi oznakam nadstropij telavivskega stolpa v gradnji (64, 65 … 72), nato pa preide na pričevanje o truplih, nakopičenih v jamah v Gazi.

Zlitje sider
Višina Tel Aviva in trupla, ki se v Gazi »ves čas kopičijo«, so postavljeni drugo ob drugo, dokler se podobi ne zlijeta: videti je, kot da je vzpon Tel Aviva odvisen od mrtvih.

»Na stotine, na stotine, na stotine«

»Pozabi na besedo ‘oborožen’, ni pomembna … Oborožene moške sem videl enkrat.« Spraševalec vpraša: »Kdo so torej vsi ti ljudje, ki jih je na desetine?« Vojak stopnjuje: »Na stotine, na stotine, na stotine!«

Univerzalni kvantifikator
Ena sama absolutna trditev izbriše pravila uporabe sile, mestne boje in na tisoče oboroženih teroristov na ulicah. Uvodna izjava vsadi sklep o naključnem iztrebljanju brez razlikovanja med teroristi in civilisti.

Množična grobišča brez posnetkov

Vojak ob posnetkih z drona opisuje »množična grobišča … grobove, ki jih je zalil dež … to ni grob, to je jama trupel … vsa Gaza, trupla«.

Vtis, vtisnjen z gnusom
Film ne ponudi nobene dokumentacije, ne lastne ne iz virov v Gazi: le besede človeka, predstavljenega kot vojak. Gnus zatre vprašanja, ki bi si jih gledalec moral zastaviti, denimo ali je šlo za začasen pokop, ki ga je opravil Hamas, ali za napačno razlago posnetkov z drona. »Zakaj so jih ubili?« »Ne vem.« S tem se utrdi podoba nesmiselnega zla.

Most in vrste za pomoč

Kar drug na drugega?

Spraševalec, ki ob risbi mostu in padajočih postav ponovi vojakove besede

Kirja se vedno znova vrača kot vizualno sidro. Besede predsednika vlade spremljajo posnetke balkonov stanovanjskih stavb, risba mostu in padajočih postav pa se spremeni v strelišče. Tu pripoved doseže točko, ko fizično ni več verjetna.

Kirja

Kamera se ponoči vedno znova vrača h Kirji, sedežu izraelske vojske sredi živahne telavivske stanovanjske četrti.

Spreminjanje okvira s ponavljanjem
Ponavljanje iste podobe v različnih kontekstih spreminja njen pomen. Zakoniti obrambni sedež suverene države postane vojaško oporišče, skrito med civilisti, gledalec pa je napeljan k sklepu, da med Izraelom in Hamasom ni moralne razlike: pomen izraza »človeški ščit« je povsem obrnjen.

Govor in televizijsko poročilo

Besede Benjamina Netanjahuja o preprečevanju vstopa blaga so združene s poročilom televizijske voditeljice Yonit Levi o »spodbujanju prostovoljnega izseljevanja«, ob posnetkih osvetljenih telavivskih balkonov. Moški hodi sem ter tja po dnevni sobi; ko vojak govori o »čiščenju Gaze«, se spusti roleta.

Izbris cilja
Varnostni kontekst, preprečevanje dobave zalog Hamasu, je izpuščen. Mirni prebivalci, ki besede poslušajo v tišini, so prikazani kot soudeleženci pri stradanju in preseljevanju, njihova tišina pa kot privolitev.

Trupla drugo na drugem

Vojak in spraševalec z usklajenimi gibi rok v beležnico rišeta most in padajoče postave. Ob 26:24 vojak reče, da se trupla »kopičijo drugo na drugem«. Spraševalec ponovi: »Kar drugo na drugem?« Vojak prikima.

Točka fizične neverjetnosti
Pri streljanju z velike razdalje na ljudi, ki hitro tečejo, trupla ne morejo padati v urejen kup; kako človek pade, je odvisno od teže, hitrosti in kota, ljudje pa ne tečejo slepo proti isti točki smrti. Vojak, ki sedi v zaledju in gleda zaslone, na resničnost preslika podobo iz filma ali računalniške igre. Gre za retorično pretiravanje, namenjeno šokiranju, ne za stvarno pričevanje.
Vztrajno vizualno sidro
Kamera se dolgo zadržuje na risbi, zato se podoba strelišča gledalcu vtisne v spomin, še preden pridejo na vrsto malo verjetne številke.

Okvir holokavsta

Eni preprečujejo teroristične napade, drugi pa preprečujejo mir.

Vojak o svojem obveščevalnem oddelku

V sklepnem delu film primerja izraelsko družbo z nacistično Nemčijo, vojaka pripravi do tega, da izreče besedo genocid, in simbole holokavsta poveže z današnjo Gazo. Konča se tako, da Netanjahujevo lastno opredelitev terorizma obrne proti Izraelu.

Poljska in Nemčija

Vojak primerja sedanjost s svojim šolskim izletom na Poljsko in z nacistično Nemčijo: »V teh nacistih vidim nekaj zelo slabega. Kaj naj potem rečem o sebi?«

Preskok k zgodovinski identiteti
Nemška javnost, ki je živela pod nacizmom, je izenačena s človekom, ki bombardira, nato pa gre domov in razmišlja o študiju psihologije. Dejanski kontekst, obrambna vojna proti teroristični organizaciji, ki je izvedla pokol, izgine.

»Zadaviti jih«

Sogovornik vpraša: »Kako jim to pomaga preživeti?« in »Ampak oni so sovražnik, ti ljudje so sovražnik?« Vojak ponovi »zadaviti jih, zadaviti jih, zadaviti jih« in sklene: »Na koncu imaš občutek, da je to treba storiti.«

Past prikritih predpostavk
Vprašanja s prikritimi predpostavkami vojaku preprečijo, da bi se odmaknil od primerjave, in ne pustijo prostora za taktično ali obveščevalno razlago. Gledalcu ostanejo v spominu le čustveno nabite besede.
Skupni učinek
Film od operativne sobe preide k pošastni zgodovinski identiteti, v nasprotju z mirnimi prizori na balkonih, in utrdi en sam sklep: izraelska družba je izgubila človečnost. S tem dejansko upravičuje sovraštvo do Judov v Izraelu in po svetu.

»Skupaj bomo zmagali«

Osvetljen napis na stavbi v Tel Avivu se ob izraelski zastavi počasi izostri.

Postopno razkritje podobe
Trud, da bi razbrali zamegljeno podobo, pritegne pozornost. Ko se izostri, gledalec v luči vojakovih naslednjih besed simbol solidarnosti dojame kot dokaz skupne krivde.

Svetloba in tema

Sogovornikov obraz je skozi ves film osvetljen in jasno viden; vojak ostaja v temi.

Vizualna asimetrija
Oseba na svetlobi deluje kot preiskovalec, ki razkriva resnico; oseba v senci kot človek, ki priznava zločin. Izraelska vojska ostaja v temi.

Beseda genocid

Osrednji pogovor.

Spraševalec
Se ti ne zdi, da gre za genocid?
Vojak
Ja! Res.
Vojak
Strelja se namenoma, namenoma! Namenoma! … Te otroke si nameraval ubiti.
Skrajno stopnjevanje
Obstoj kolateralne škode je izenačen z namernim pobijanjem otrok. Samoobramba, oboroženi terorizem in prizadevanja za evakuacijo so izpuščeni, najskrajnejši pravni izraz pa je neposredno povezan z gledalčevimi čustvi.

»Zabavno je«

Ko ga vprašajo o prelomnici, vojak reče: »To je hormonska podivjanost in v njej uživaš … nori občutki ugodja … zabavno je!«

Napad na identiteto
Vedenje pod pritiskom film predstavi kot uživanje v trpljenju, ki naj bi določalo človekovo identiteto. Ko opis ubijanja poveže z besedo »zabavno«, gledalcu odvzame možnost, da bi sočustvoval z vojaki.

Sirena in vlak

Spominska sirena v Tel Avivu in ljudje, ki nepremično stojijo na cesti; rez na telavivsko kinoteko z napisom »Poklon Claudu Lanzmannu«, režiserju filma Shoah; lokomotiva, železniški tiri in dim iz dimnika; Netanjahu, ki se spominja holokavsta; Yonit Levi, ki bere mednarodne obtožbe o povzročanju lakote in zločinih proti človečnosti.

Zlitje časovnih obdobij
To je najpremišljenejši prehod v filmu. Vsak zvok in vsaka podoba spomina na holokavst sta povezana z današnjo Gazo in mednarodnimi nalogi za prijetje. Judovska država je z uporabo lastnih simbolov holokavsta obtožena, da sama izvaja holokavst.

»Bibijev oddelek«

Vojak opisuje oddelek, ki spremlja osebnosti, dejavne v mednarodnem prostoru, z »umazanijo« preprečuje vložitev zahtev v Haagu in zbira obveščevalne podatke za predsednika vlade: »Bibijev cilj, najpomembnejši cilj, je preprečiti ustanovitev palestinske države.«

Pretirano posploševanje
Izraelska pravna in diplomatska obramba je izbrisana, obveščevalni sistem pa prikazan kot osebno politično orodje za spodkopavanje miru. Film ne omeni, da je Gaza izbrala Hamas, ki je izvedel pokol, in da je arabska stran od ustanovitve Izraela zavrnila mir ob vsaki priložnosti.

Opredelitev terorizma

Star intervju, v katerem mladi Netanjahu navede opredelitev terorizma iz svoje knjige: »namerni in sistematični napadi na nedolžne, njihovo ubijanje, pohabljanje in ustrahovanje … zaradi političnih ciljev«. Nato sledijo moški, ki obeša perilo, spuščanje rolete in pričevanje o napadih na domove, v katerih so bili otroci, v petek zvečer.

Obrnjena enačba
Opredelitev je postavljena tako, da se zdi, kot bi pričevanje, ki sledi, natančno opisovalo Izrael. Voditeljeve lastne besede postanejo past zanj in za državo.

Zaključek

Izraelovo ubijanje palestinskih civilistov v Gazi se nadaljuje.

Zaključni napis v filmu

Film se konča z najostrejšim nasprotjem, ki ga je pripravljal: od mirnih telavivskih noči preide k očetu, ki v ruševinah Gaze išče sina.

Glasovi po telefonu

Med risanjem v zvezek (programska oprema »Homeland«) se vojak spominja prestreženih klicev sorodnikov v ruševinah: »Slišal sem njihove glasove … jok … kričanje … moja mama je mrtva in otroci …«

Zvočni vtis
Kričanje in jok učinkujeta neposredno na poslušalčeva čustva, mimo kritičnega premisleka. Enolično risanje (»klic, klic, klic«) potisne občutek krivde v podzavest. Tudi tokrat gre za pričevanje iz druge roke.

Tel Aviv živi, Gaza umira

Podobe uničenja v Gazi oktobra in novembra 2023. Moški kleči, vpije za sinom Saidom pod ruševinami, udarja s kladivom in joka. Noge otrok pod ruševinami. Bledo nebo, letala, ki preletavajo prizorišče, in zaključni napis.

Končno nasprotje
Po uri mirnih telavivskih noči (urejen kavč, ženska, ki teče, par, ki si masira kolena) film pokaže njihovo nasprotje. Zaključni napis sporočilo zasidra v sedanjosti in gledalca napelje k temu, da celotno izraelsko družbo vidi kot sostorilko zločina, ki še traja.

Česa film ne pokaže

Ob čustveni moči filma izstopajo očitne vrzeli v njegovih dokazih.

  1. Govorice namesto neposrednih opažanj

    Vojak, ki pripoveduje o ubojih s pomočjo programske opreme »Homeland« in pri razdeljevanju hrane, to pove tudi sam: »Ne vem natančno … Slišal sem njihove glasove … Nisem bil tam ob kamerah … Nikoli se nisem usedel in si tega ogledal.«

  2. Resnica, pomešana s pretiravanjem

    Resnične informacije o napadih in uničenju Hamasovih objektov, pri katerih so hudo prizadeti civilisti, se mešajo s filmskimi metaforami ter političnimi in pravnimi oznakami (»preprečevanje miru«, »genocid«, »kupi trupel«). Plaz pretresljivih podob gledalca napelje, da sklepne napise sprejme kot razsodbo, ne da bi opazil vrzeli v zgodbah.

  3. Kdo se pojavi na zaslonu

    Žensk, otrok in starejših skoraj nikoli ne vidimo. Na razdejanih ulicah Gaze so večinoma moški in najstniki.

  4. En prizor trupel

    Film kljub vsem trditvam vsebuje le en prizor trupel pod ruševinami: vrsto približno desetih nog pod porušenim zidom. Med vojno so se posnetki iz Gaze predvajali in objavljali povsod, tudi ponarejeni posnetki, namenjeni šokiranju. Film ne ponudi ničesar primerljivega.

  5. Trupla, ki se ne morejo zlagati drugo na drugo

    Opis ljudi, ustreljenih z razdalje, ki padajo »drug na drugega«, je v nasprotju z zakoni balistike in človeškim vedenjem. Tu se pripoved sesuje.

Sklep

NAZA je načrtno sredstvo prepričevanja, ne nevtralen dokumentarni zapis. Objava filma, zaprte projekcije in obsežno medijsko poročanje, čeprav si ga javnost ni mogla ogledati, so ustvarili praznino, ki so jo gledalci zapolnili s strahom in občutkom, da gre za prepovedano vednost.

V filmu več kot štirideset prizorov uporablja vsak svojo tehniko vplivanja: hipnotični jezik, izpuščanje konteksta, spreminjanje pomenskega okvira, osvetljene balkone Tel Aviva ob opisih bombardiranja Gaze, zlivanje dogodkov v eno časovnico in vsajeno primerjavo s holokavstom. Vse vodijo k istemu sklepu: da Izrael izvaja genocid.

Ob tem ostajajo vrzeli: govorice, predstavljene kot dejstva, odsotnost vizualnih dokazov, ženske in otroci zunaj kadra ter fizično nemogoč kup trupel, ob katerem se pripoved sesuje.

Viri

Vsi članki, izjave in objave, na katere se opira ta stran, so navedeni od najstarejšega do najnovejšega. Naslovi so zapisani v izvirnem jeziku.

  1. Deadline · Zac Ntim Former Israeli Prime Minister Takes Aim At Yuval Abraham And Rachel Szor's 'NAZA'
  2. X · Israel Defense Forces IDF first response to NAZA after Venice premiere
  3. Quotidiano.net · Manuela Santacatterina Cos'è Naza, il film che svela l’orrore a Gaza
  4. Israel News Pulse · Jonathan Mimouni NAZA Fact Check: The Claims the Documentary Cannot Prove
  5. X · Andrew Fox Reply to jury president's Zone of Interest comparison
  6. X · Avigdor Liberman X post on NAZA directors
  7. X · Israel Defense Forces IDF: 500-civilian approval claim 'completely false'
  8. Al-Monitor · Reuters / Maayan Lubell Netanyahu says Gaza documentary 'NAZA' is 'shocking incitement'
  9. Elder of Ziyon · Elder of Ziyon (pseudonymous blogger) What We Know About the NAZA Movie Already Discredits It
  10. Haaretz · Raviv Drucker צפיתי בסרט נז"א. זה היה קשה מאוד, הזדעזעתי, אבל
  11. Il Foglio · Pierluigi Battista How ‘Fauda’ responds to ‘Naza’
  12. Israel Hayom · Amnon Lord הטעות שלישראל אסור לעשות עם הסרט נז"א
  13. Israel Hayom הקצין באמ"ן מסביר את השקרים בסרט נז"א
  14. Jüdische Allgemeine · Sabine Brandes »Ritualmordlegende« - »Pflicht, Fragen zu stellen«: Israel streitet über »Naza«
  15. Kan News · Eran Sikurel et al. הרמטכ"ל נגד הסרט "נז"א": "עלילות דם ועיוות מכוון של המציאות"
  16. X · @MaxNordau (pseudonymous) Timestamped summary of Raviv Drucker's Channel 13 interview with Yuval Abraham
  17. X · Brig. Gen. Effie Defrin IDF Spokesperson asks to view NAZA in full
  18. X · John Spencer Collateral damage estimation is what the law requires
  19. Ynet · Gal Ganot הרמטכ"ל יכנס דיון על הסרט נז"א: "לתקוף כדי להרוג 500 אזרחים? שקרי לחלוטין"
  20. il Giornale · Fiamma Nirenstein Le verità tra film e realtà
  21. Arutz Sheva דרוקר מפתיע: "לא הייתי משדר את זה"
  22. HonestReporting · Rachel O'Donoghue “NAZA”: A Record Venice Ovation, IDF Condemnation and a Genocide Fabrication
  23. Il Riformista · Claudio Velardi Le lacrime per Naza e le ore dedicate a Fauda: a Venezia cala il sipario sulla recita, nel mondo arabo sono già all’episodio successivo della serie israeliana
  24. Israel Hayom · Ariel Bulshtein דעה | "נז"א" הוא לא קולנוע – הוא כתב אישום נגד ישראל
  25. Jewish News · JN Reporter New documentary about IDF strikes in Gaza causes anger in Israel
  26. Moked · Redazione Gerusalemme e la risposta tardiva a Naza
  27. The Algemeiner Former Hamas Hostage Slams ‘NAZA’ Filmmakers for ‘Degrading’ IDF Soldiers ‘Who Fought to Bring Me Home’
  28. The Jerusalem Post · Corinne Baum IDF calls NAZA 500-civilian strike claim 'completely false'
  29. Walla! News · Amir Bohbot בצה"ל דוחים את טענות הסרט נז"א - ומבהירים: "שלמים עם התהליכים המבצעיים"
  30. X · Eylon Levy X post replying to Raviv Drucker
  31. X · Israel Katz X post on Rafah brigade commander strike
  32. X · Israel Ministry of Foreign Affairs MFA: NAZA 'pure propaganda'
  33. Ynet · Itamar Eichner, Tal Amodai "נז"א הצית את המדינה": הסרט השנוי במחלוקת בכותרות בעולם - וקו ההגנה של ישראל
  34. Il Foglio · Giulio Meotti La Naza dei cieli: storia di un massacro sventato
  35. JNS · Jonathan S. Tobin The AI apocalypse and the ‘NAZA’ blood libels against Israel
  36. The Free Press · Haviv Rettig Gur Hold Your Applause for the New Gaza Documentary
  37. X · Prime Minister's Office PMO video: How 'Naza' manufactured a case
  38. Ynet · Itamar Eichner ישראל נערכת לקרב בלימה מול היוצרים: "'נז"א' כואב במיוחד כי זה בא מבפנים"
  39. Channel 14 · Ziv Shezo נז"א תגיע לאירופה - ובישראל דורשים: קיימו הקרנה מיידית
  40. GB News · Tzipi Hotovely 'PROPAGANDA!' Israeli ambassador responds to Guardian's Gaza film NAZA amid UPROAR
  41. Il Foglio · Giulio Meotti Se anche Hamas elogia “Naza”
  42. Israel Hayom · Nissan Strauchler התשובה של המומחית הבריטית לסרט נז"א: "מעוותים את דיני המלחמה"
  43. Israel National News · Dr. Avi Perry A poisoned lens, a predetermined verdict, and questionable evidence made to fit
  44. Jüdische Allgemeine · Sabine Brandes (reporting Itamar Eichner's Ynet interview) Kampfpilot weist Vorwürfe von »Naza« zurück
  45. Mena-Watch · Michaela Dudley »NAZA«: Israel-Kritik hat ihren »Preis«
  46. Misgav Institute for National Security & Zionist Strategy · Prof. Kobi Michael The Film "NAZA" – Manipulation on Eight Levels
  47. The Times of Israel · Sarit Zehavi What 'Naza' really means: The truth about collateral damage
  48. X · Ben Caspit X post on NAZA
  49. Israel Hayom · Dr. Michael Oren דעה | לא בבכי, בלחימה קשוחה: כך להגיב לסרט השקרים "נז"א"
  50. Makor Rishon · Elchanan Shpeizer מג'נין ג'נין ועד נז"א: 80 אחוזים מהסרטים כאן לוקחים את אותו צד
  51. Reformatorisch Dagblad · Jeannette Gabay-Schoonderwoerd Waarom bekroonde documentaire NAZA in Israël zelf vooral op afwijzing stuit
  52. The Jerusalem Post · David Ben-Basat What NAZA leaves out about October 7 and Israel’s war in Gaza
  53. Kan News ההאשמות בסרט והקצינים שהיו שם ואומרים: "לא היה ולא נברא"
  54. Maariv · Prof. Aryeh Eldad סערת "נז"א": אפשר לחוות דעה על סרט גם בלי לצפות בו
  55. Mena-Watch · Alexander Gruber »NAZA«: Wie ein Film Israel in die Nähe der Nazis rückt
  56. JNS · Adam Levick The premise of ‘NAZA’ doesn’t hold up
  57. Ynet / Yedioth Ahronoth · Ben-Dror Yemini לוקחים חלק בעלילה
  58. 20il NAZA Fact Check: What the Evidence Actually Shows
  59. Commentary · Seth Mandel NAZA Is a Jump-the-Shark Moment for Israel’s Critics
  60. The Wall Street Journal · Omer Shem Tov Hostages Like Me Were Also 'NAZA'—Collateral Damage
  61. Mena-Watch · Sarit Zehavi Was »NAZA« über Kollateralschäden verschweigt
  62. TheWrap · Shlomi Ben-Meir 'NAZA' Claims About IDF Action in Gaza Deserve a Closer Look | Guest Column
  63. Haaretz · Prof. Danny Orbach עדויות מוטות ומצג שווא: מדוע "נז"א" חוצה את הגבול מעיתונות לתעמולה
  64. Walla! News · אלוף במיל' גיורא איילנד (Maj. Gen. (res.) Giora Eiland) הסרט "נז"א" במבחן המציאות: האם צה"ל חרג מהדין?
  65. Il Foglio · Giulio Meotti Anatomia della perfetta operazione “Naza”. La zona di interesse di Israele
  66. Israel National News · Dr. Alex Grobman NAZA's allegation of a system: What the evidence really shows
  67. The Times of Israel · Emanuel Fabian and Nurit Yohanan NAZA’s claims about IDF conduct in Gaza are grave. So are the film’s journalistic flaws
  68. Yair Miron personal site אחת עשרה מניפולציות בסרט "נז"א"
  69. Zman Yisrael · Emanuel Fabian, Nurit Yohanan הטענות של הסרט "נז"א" נגד צה"ל חמורות. כך גם הכשלים העיתונאיים שלו
  70. taz · Tim Caspar Boehme Debatte um Dokumentarfilm „Naza“: Warum tut ihr das?
  71. JNS · Amelie Botbol 'NAZA' documentary fails to show IDF efforts to prevent civilian casualties, former officer says
  72. The Jerusalem Post · Yisrael Medad NAZA and the rising campaign to demonize Israel
  73. The Jerusalem Post · Ari Tatarka 'NAZA' film at Venice Festival exposes the IDF's struggle to defend its story
  74. X · Yoseph Haddad No such 500 event exists
  75. Enfoque Judío · Elías Cohen NAZA: ¿Dónde termina el documental y comienza el libelo?
  76. Israel Hayom · Yishai Kitchels צפיתי ב80 הדקות של "נז"א" כדי שלא תצטרכו: כך נראית אג'נדה חד צדדית ומקוממת
  77. Jüdische Allgemeine · Sophie Albers Ben Chamo »NAZA«: Die Banalität der Propaganda
  78. The Atlantic · Gal Beckerman The Missed Opportunity of NAZA
  79. AJC NAZA: What to Know About the Controversial Gaza Documentary
  80. IDF Spokesperson press mailing · IDF Spokesperson's Unit תגובת דובר צה"ל לסרט 'נז"א'
  81. IDF Spokesperson's Unit IDF Response to the Film "NAZA" (10-page English document)
  82. Il Foglio · Mariarosa Mancuso Fonti anonime ma gli spettatori applaudono sulla fiducia. “Naza” continua
  83. Israel Hayom · Lilach Shoval סעיף אחר סעיף: צה"ל מפרק את טענות הסרט "נז"א"
  84. JNS · Fiamma Nirenstein ‘NAZA’ turns anti-Israel propaganda into box-office success
  85. Jewish Telegraphic Agency · Deborah Danan In its first detailed response to ‘NAZA’ documentary, IDF claims ‘fundamental errors’
  86. Neue Zürcher Zeitung · Richard C. Schneider Führt Israel den Krieg wie ein Videospiel? Was der Film «Naza» zeigt und was nicht
  87. Perlentaucher · Perlentaucher Efeu editors Efeu - Die Kulturrundschau vom 01.10.2026: NAZA. Peyman Engel und Menasse.
  88. The Algemeiner ‘Misrepresented and Manipulative Depiction of Reality’: IDF Issues Detailed Response to ‘NAZA’ Documentary
  89. The Times of Israel · Emanuel Fabian 'Distorted, misleading, and disingenuous': IDF publishes full response to 'NAZA' film
  90. Washington Examiner · Arie Blitz Before you applaud NAZA: A standing ovation is not proof of a war crime
  91. Ynet · Elisha Ben Kimon כמעט חודש אחרי הסערה, צה"ל מגיב על הסרט נז"א: "תמונה מעוותת ומניפולטיבית"
  92. Il Foglio · Giuliano Ferrara Il documento dell’Idf su Gaza, che smonta il facilismo frivolo e l’ambiguità morale di “Naza”, è un testo di dolorosa serietà
  93. X · Andrew Fox The occupancy map in NAZA
  94. il Giornale · Fiamma Nirenstein Il pubblico italiano pazzo per “Naza”. E le sue bugie antisemite
  95. Libero Quotidiano · Giovanni Longoni Guardate "Naza". Ma non cadete in trappola
  96. X · John Spencer Worse than Hamas propaganda
  97. X · Micha Danzig Genocidal armies don't count collateral damage
  98. yairmiron.com · Yair Miron I Watched NAZA in Full. Here Are Eleven Ways It Misleads Viewers.
  99. J. The Jewish News of Northern California · Oleg Ivanov and Dr. Mike Harris ‘NAZA’ viciously misrepresents Israel’s military
  100. Aish.com · Dr. Yvette Alt Miller NAZA's Biggest Claims, and Why the IDF Says They're Wrong
  101. Associated Press Israeli documentary 'NAZA' opens in the US, reigniting debate over the war in Gaza
  102. Breitbart EXCLUSIVE -- Urban Warfare Expert: Gaza 'Genocide' Libel Is 'Greatest Lie'
  103. Fox News Digital · Rachel Wolf 'I am Omer': Former Hamas hostage reflects on surviving 505 harrowing days in captivity
  104. Il Foglio · Sharon Nizza Alla ricerca di qualche verità. Colloquio con il giornalista Raviv Drucker
  105. The Times of Israel · Avi Lewis The airstrikes we canceled: What NAZA leaves out
  106. Agenzia Nova Peled: "Rapporto solido tra Israele e Italia ma serve un maggiore sostegno dell'opinione pubblica"
  107. HonestReporting · Rachel O'Donoghue The Real “NAZA”: Edited Quotes, Mystery ICC Cases & Unexplained Gaza Footage
  108. Jewish Journal · Alan Zeitlin ‘NAZA’ Proves Nada
  109. The Filitti Brief · Gerard Filitti Before the Missile Flies: How the United States Picks Targets, Weighs Civilian Harm, and Answers for Mistakes
  110. The Jewish Chronicle · Philipp Peyman Engel I’ve seen Naza and it’s a nasty piece of propaganda
  111. Walla! News · Baruch Kra יש עדויות, אין תחקיר: "נז"א" נכשל עיתונאית, אבל אסור לרדוף את יוצריו
  112. Il Foglio · Michele Silenzi Non serve dimostrare i fatti, basta una realtà ricostruita. Oltre Naza
  113. Jüdische Allgemeine · Philipp Peyman Engel Ich habe »Naza« gesehen, und es ist ein übles Stück Propaganda
  114. Tribune Juive · Tribune Juive (unsigned) NAZA : Le cinéma au service de la propagande
  115. X · Embassy of Israel in France Le film « Naza » présente une réalité déformée, trompeuse et malhonnête.
  116. 21 News · Harrison du Bus Documentaire NAZA : Tsahal dénonce une « réalité déformée, trompeuse et malhonnête »
  117. X · Andrew Fox NAZA proves the IDF did collateral damage estimates
  118. X · Salo Aizenberg Collateral damage skewed to fighting-age men
  119. The Times of Israel Blogs · Dinah Bucholz The "NAZA" Saga
  120. Alliance · Lou Helwaser and 28 signatories (incl. Richard Berry, Michel Boujenah, Élie Chouraqui, Éric Naulleau, Rachel Khan, Avi Pazner, Nathalie Cohen-Beizermann) Tribune. Une rescapée de la Shoah et vingt-huit personnalités contre le film NAZA
  121. X · Salo Aizenberg Was Israel Justified in Bombing Hamas Combatants in Their Homes?
  122. The Jewish Chronicle · John Nathan NAZA review: ‘This is what happens when artists and activists do the work of objective journalists’ ★★
  123. X · Salo Aizenberg NAZA: A Propaganda Film Masquerading as an Investigation of the Gaza War
  124. Aurora · Leonardo Rubinsky Graves acusaciones sin pruebas: película NAZA
  125. Report24 · Florian Machl Film NAZA: Hasspropaganda gegen Israel auf Basis anonymer, nicht überprüfbarer Aussagen
  126. The Wall Street Journal · Kyle Smith 'NAZA' Has Nada on Israel